Zakaj je Hildegarde tako vztrajno priporočala post?

Sveta Hildegarda je vedela, da je osnova za zdravje razstrupitev telesa. Pomena posta so se zavedali že stari narodi. Na prve sledove postenja naletimo pri starih Egipčanih (15. stoletje pr. n. št.). Po pričevanju grškega pisatelja Herodota so Egipčani pojmovali post kot osnovo za ohranjanje zdravja in mladosti. Postili so se enkrat na mesec, ker so spoznali, da preveč hrane škoduje. Stari Grki so že v 6. stoletju pr. n. š. izvajali poste. Filozof Pitagora se je postil, da je s tem povečal sposobnost razmišljanja. Enako so počeli njegovi učenci. Tudi Platon in Sokrat sta opravljala redne desetdnevne poste in tako dosegla večjo miselno sposobnost. Že v 4. stoletju pr. n. š. je v Tibetu obstajala knjiga z naslovom Osnovna načela medicinske znanosti Tibeta, ki vsebuje poglavje o zdravljenju s hrano in postom. Oče vseh zdravnikov, Hipokrat (460-375 pr. n. š.), je zapisal: »Lakota je mati zdravja, presitost pa izvor številnih bolezni.« In še: »Človek nosi zdravnika v sebi. Treba mu je samo pomagati pri delu. Če telo ni očiščeno, bolj ko ga hraniš, več škode mu povzročiš.«

Tudi Sveto pismo na številnih mestih priporoča postenje. Jezus se je štirideset dni postil v puščavi, ko se je pripravljal na svoje poslanstvo. V spomin na to se kristjani pripravljajo na veliko noč s postom. Tudi vse druge vere priporočajo postenje, kar dokazuje, da so veliki modreci dobro vedeli, da je preobilna prehrana poglavitni vzrok bolezni. Danes terapevtsko postenje izvajajo v številnih klinikah po svetu.

Po Hildegardi post ni stradanje, temveč je zmerno zajemanje predpisane hrane (polnovredno pražito – pira, pitje napitkov, čajev). Post je prostovoljno odrekanje hrani. Vpliva tudi na duševnost, umiritev, osredotočanje, odpira vrata v našo notranjost. Služi prečiščenju telesa. Hujše bolezni so posledica nakopičenja in trdovratnega ponavljanja manjših motenj. Zato je čas, vložen v čiščenje telesa in uma dolgoročno izjemno dobrodejen.

Katero obdobje v letu pa je najboljši čas za razstrupljanje?

Za redno razstrupljanje telesa si je najbolj priporočljivo vzeti čas dvakrat letno: jeseni, zadnji teden v oktobru in prve tri tedne v novembru in pa spomladi, v času med pustom in Veliko nočjo.

Post je proces čiščenja na vseh ravneh: telesnem, duševnem in duhovnem. Post pa po njeno ni povezan s stradanjem ali hujšanjem, pač pa gre za zavestno, začasno prekinitev vnosa obremenjujočih snovi v telo.

Hildegarda je zapisala, da če se uživa preveč hrane, se elementi v telesu drug z drugim spopadejo.

Vzdrževanje črevesja v zdravem stanju s kvalitetno prehrano, uporabljanjem kvalitetnih zobnih past, krem, kozmetike in redno odstranjevanje strupov iz telesa lahko prepreči marsikatero od zdravstvenih težav.

V času razstrupljanja je ključnega pomena pitje velikih količin tople vode (zlasti zjutraj oz. na tešče), ki odplavi iz telesa strupe, ki so se začeli izločati v telesu.

Kakšne so prednosti posta? Kaj se v času med postom spremeni na bolje?

Živimo v času preobilnega hranjenja. Vsak dan prihajajo novice, kako hitro se debeli svetovno prebivalstvo. Preobilje pa vodi v prenasičenost in kaj hitro tudi do notranje praznine. Prehranjevanje in post nista več v ravnotežju. Ravnovesje je porušeno. Kaj kmalu nas telo lahko na to neravnovesje opozori z boleznijo ali slabim počutjem. V izogib težavam, kot so pogosta vnetja in okužbe, zaprtje, napenjanje, vetrovi, hemoroidi, glavobol, alergije, intolerance in preobčutljivosti na živila in druge substance, utrujenost, depresija, razdržljivost, je priporočljivo, da telo od časa do časa prečistite, ga razstrupite. Še posebej jetra in črevesje.

Post je starejši od krščanstva. V vseh kulturah ima dolgo tradicijo. Je univerzalno zdravilno sredstvo, ki omogoča umiritev, razstrupljanje telesa, očiščenje duševnosti od bremen. Post ni stradanje, temveč prostovoljno odrekanje hrani, predah med presnavljanjem hrane.

Gre za proces čiščenja na vseh ravneh. Ob daljšem postu se telo znebi vsega, kar za njegovo delovanje ni nujno potrebno . Telo energije med postom ne porablja za presnavljanje hrane, temveč za čiščenje strupenih snovi, ki so se nakopičile v njem, ter za zdravljenje morebitnih obolelih delov.

Post odpira vrata k našemu bistvu, pomaga pri osredotočenju na pomembne zadeve v našem življenju. Poleg tega, da iz telesa čistimo strupe in odvečne presnovke, bolečine se umirjajo, maščobne zaloge se topijo, dobimo novo energijo, postanemo bolj mirni in uravnoteženi, na življenje pogledamo z izostrenimi čuti. Misli postanejo bolj jasne, težave se pokažejo v svetlejši luči.

Ker telo med postom kuri maščobne zaloge, se poveča tudi gibljivost in prožnost.

V naravi telesa je, da je zdravo. Težave nastopijo, če so dejavniki, ki motijo njegovo naravo, zelo močni in neprestano pritiskajo nanj, se zdravje poslabša. Za zdravje je torej nujno potrebno vzdrževati ravnovesje. Če pustimo, da se ravnovesje podre, in tako porušeno dalj časa vztraja, se postopoma prikradejo motnje.

Pa je post priporočljiv za vsakogar? Je Hildegarde komu post odsvetovala?

Po Hildegardino naj bi post prilagodili našemu značaju in osebnosti. Pri postu je potrebno najti in upoštevati pravo mero. Nesmiselni ali pretirani posti so lahko škodljivi.

Hildegarda govori o pravi meri takole:»Duša ima rada v vseh stvareh pravo mero. Tako kot bi želodcu škodovalo, če bi bil vedno prazen, bi tudi duševnosti škodovalo, če bi bilo telo vedno potešeno.«

Človek ni stroj. Vsaka oseba ima svojo, sebi lastno individualnost. Zato ne moremo govoriti o enem in edinem načinu in trajanju postenja.

Razlikujemo širi vrste posta po Hildegardino:

1.  S piro, sadjem in zelenjavo: gre za izločanje mesa in ostalih živalskih beljakovin. Ta vrsta posta je primerna za vsakogar. Dolgoročno se priporoča se trajno uživanje hrane z manj mesa.

2.  Omejevalna prehrana s piro: lahko jo izvajamo več mesecev, priporoča se pri debelosti, pri visokem krvnem tlaku, pri presnovnih boleznih. Vsak drugi dan jemo trikrat dnevno pirin kruh. Opoldanski obrok lahko kombiniramo s solato. Vsak drugi dan jemo običajno hrano po Hildegardinih priporočilih: sadje, zelenjavo, piro v obliki testenin, zdroba). Ker telesu ne dovajamo živalskih maščob, začne telo izkoriščati lastne maščobe in jih razgrajevati.

3.  S pirinim kruhom: lahko vztrajamo več tednov. Jemo le čist pirin kruh, ker ima vse potrebene minerale, vitamine in elemente v sledovih. Naj bo star dva dni. Pecimo ga doma iz bio moke, ne mešajmo z drugimi vrstami moke. Čisto polnovreden kruh je pretežek za želodec.Uporabljajmo polbelo moko.

4.  S Hildegardinimi sokovi

Post s sokovi, ki je po njeno najbolj radikalna oblika posta, NE priporoča kronično bolnim in ljudem z akutnimi nalezljivimi boleznimi, ošabnim ljudem, potrtim indepresivnim. Lahko pa se postijo na zelo blag način, s piro, tako da za določeno obdobje izločijo iz prehrane razne strupe kot so alkohol, kava, cigareti, živila živalskega izvora, sladkorje, bele moke in podobno.

Pira ima vse življenjsko pomembne snovi, ki jih telo potrebuje. Hildegarda pravi o piri, da je »najboljše žito, je topla in mastna, krepka in blažja kot druge vrste žit. Tistemu, ki jo je, daje pravo meso in pravo kri, mu razveseli čute in dviga razpoloženje.«Zrno je obdano z dvojnim ovojem in tako zelo zaščiteno pred škodljivimi vplivi iz okolja. Po nesreči v Černobilu so v piri izmerili le neznatne količine radioaktivnih snovi. Vsebuje veliko esencialnih maščobnih kislin, beljakovin, dragocenih sestavljenih ogljikovih hidratov, vitamine, minerale (kalij, kalcij, magnezij), elemente v sledovih, kot so cink, železo in baker.

Katera zelišča in začimbe pa naj uporabljamo v času posta, da bomo dosegli najboljše rezultate?

Od srednjega veka se je ohranilo nekaj dobrih Hildegardinih receptur za razstrupljanje telesa, ki temeljijo na začimbah in zeliščih: galgant in cimet grejeta telo, bertram pomaga odpravljati presnovke, materina dušica pospešuje čiščenje kože, muškatni orešček prispeva k dobremu razpoloženju, pelin poskrbi za prebavo.

Zima je najbolj jin letni čas, zato bi morali vsi, sploh tisti, ki jih rado zebe, v telo vnašati več ognja oziroma živil, ki grejejo. Posebnost začimb je, da so večinoma tople ali vroče. Z njihovo pomočjo lahko živilom dodamo v zimskih mesecih prepotrebno toploto. Na ogrevalne lastnosti začimb bi morali biti še posebej pozorni ljudje, ki uživajo presno hrano, saj taka prehrana zelo pogosto deluje hladilno v telesu. V tradicionalni kitajski medicine bi rekli, da se s tako prehrano pogosto tvori presežek vlage in mraza v telesu.

Tudi pri nas je na voljo vedno več izdelkov za učinkovito izvajanja posta po Hildegardinem nauku. Med njimi Hildegardina bio postna juha. Zeliščna juha je hitro pripravljen obrok in vedno pri roki. Je zdrava in nizkokalorična, saj en obrok vsebuje le 24 kalorij. Hildegardina juha pri kuhanju razvije poln okus zelišč, kot so timijan, rahlo pekoči galgant, ožepek. Vsebuje nekatera zelišča, ki imajo ogrevalen učinek, z njihovo pomočjo pa je obrok zelo lahko prebavljiv. V treh minutah je skuhana in jo lahko nalijemo v termos posodo in vzamemo kamorkoli: na izlet, v službo, na telovadbo. Izgovorov, da nimamo časa poskrbeti za postno prehrano, ni več. Priprava take juhe nam vzame celo manj časa kot priprava čaja.

1 do 2 žlici primešamo 250 ml vrele vode in dve minuti pokuhamo. Jušna mešanica vsebuje pirin zdrob in zelišča ter začimbe, ki čistijo in grejejo telo (galgant, timijan, ožepek muškatni orešček, ingver, kurkumo ipd..). Juha je poln obrok, v času posta ali hujšanja deluje še posebno dobrodejno.

Zelo priljubljen v času posta je tudi Hildegardin psilium, (luščine semena indijskega trpotca). Deluje pozitivno tudi na prebavo in to natanko tako, kot ga potrebujemo: kot odvajalo in kot sredstvo proti driski. Vlaknine psiliuma posredno vplivajo na presnovo. Ker vežejo žolčne kisline in s tem zvečajo njihovo izločanje z blatom, se zmanjša količina holesterola v krvi, saj se le-ta porabi za tvorbo novih žolčnih kislin. Ker upočasnijo črevesno vsrkanje glukoze, se zniža tudi raven sladkorja v krvi.

Ima Hildegarda kakšen še posebej znamenit recept za postno jed?

V času posta se priporoča uživanje hruškovega medu.

Po Hildegardino s pomočjo te kaše telo zapustijo škodljivi sokovi, ki povzročajo bolezni, medtem ko telo koristne obdrži. Pri uživanju te kaše poročajo o odpravi glavobolov, migren, zato se je je prijelo tudi ime kaša za migrene in glavobole. Po Hildegardino je hruškova medena kaša čudovito zeliščno čiščenje in „bolj dragocena kot najbolj dragoceno zlato". Če ste podvrženi migrenam, glavobolom, želodčnim težavam ali črevesnim parazitom, poskusite z receptom Hildegarde iz Bingna. Hruškov med z zelišči je eden njenih najboljših receptov. V času posta jo v Nemčiji in Avstriji priporočajo za pomoč pri odvajanju strupov iz telesa. Zelišča poskrbijo za odplavljanje strupov, hruškina kaša pa deluje podobno ko Glauberjeva ali grenka sol, saj naj bi po Hildegardino nase vezala te strupene snovi in jih pospremila iz telesa. V času posta priporočajo uporabo klistirja. Po pogovoru z ljudmi jim ta metoda še vedno ni preveč domača, težko se pripravijo do tega, da bi si sami opravljali klistir. Namesto tega lahko jemo hruškov med, saj poskrbi za čiščenje črevesja, za lajšanje migrene in za preprečevanje glavobolov.

Potrebno pa je opozoriti na pojav zdravilne krize. S tem ni nič narobe. Zdravilne krize nas samo opozorijo, da se je razstrupljanje, čiščenje strupenih snovi iz telesa začelo in da jih telo počasi izloča iz telesa.

Kako pa se pripravi ta hruškov med?

Lahko to pripravimo sami doma v svoji kuhinji? Kje pa se dobi čistilna zelišča?Sestavine planinski štrbec (Meum athamanticum, znan tudi kot planinski koper), sladki koren (Glycyrrhiza glabra), galgant (Alpinia officinarum), virginijska draguša (Lepidium Latifolium) lahko kupite v bolje založenih bio ali specializiranih trgovinah. Za pripravo rabite še osem hrušk in nekaj medu. Ko kašo skuhamo, jo razporedimo v tri kozarčke za marmelado. Dva kozarčka zamrznemo, enega pa damo v hladilnik in hruškovo kašo trikrat na dan redno uživamo. Zjutraj na tešče, pred kosilom in preden gremo spat. Telesu s tem od jutra do noči damo signal, naj se razstruplja.

Ob postu uporabimo tudi zeliščno blazino za pospeševanje razstrupljanja jeter. Ta zeliščna blazina naj bi ob polaganju na predel jeter poleg čiščenja tudi sproščala krče in pospeševala prebavo. Blazina ima osem sestavin: ožepek, jelenov jezik, sivko, laneno seme, pelin, rman, pegasti badelj in žajbelj. Obkladek na jetra okrepi delovanje jetr, katerih naloga je razstrupljanje telesa. Uporabljamo jo 7 dni po 20 minut. Blazino pogrejemo, navlažimo, položimo na jetra in se pokrijemo z odejo. Osmi dan blazino v vodi skuhamo in prevretek zlijemo v kopalno kad, dolijemo vodo in si privoščimo sproščujočo kopel.

Za čiščenje jeter in prebavne poti pa je nadvse primerno pitje Gastrovitala, saj z učinkovinami kot so korenina angelike, encijan koren, kardamom, kurkuma, cimet, galgant, ingver, artičoka in pegasti badelj.... poskrbi za spodbujanje razstrupljanja jeter, žolča, čiščenje črevesja, zmanjšuje željo po uživanju sladke hrane, pomaga pri slabem zadahu iz želoda, pomaga urejati prebavo in še bi lahko naštevali. Najboljše rezultate dosežemo s pitjem te grenčice vsaj tri mesece.

Svetujem vam, dragi bralci, da postavite zdravje na prvo mesto lestvice vaših vrednot in nanj gledate kot naložbo v kvalitetno starost. Pameten človek, ki pravilno razmišlja, mora z vso odgovornostjo skrbeti za dobro počutje.