Hildegardina medicina: celosten pogled na zdravje telesa, duha in ravnovesja

Hildegardina medicina ni hitra rešitev in ni sistem, ki bi obljubljal čudeže čez noč. Gre za način razmišljanja o zdravju, ki izhaja iz opazovanja narave, človeka in njegovega notranjega ravnovesja.

V središče postavlja človeka kot celoto:

• njegovo telo,
• čustva, misli,
• prehrano,
• ritem življenja in
• odnos do sveta.

V času, ko pogosto iščemo takojšnje rešitve za posamezne simptome, nas Hildegardina medicina povabi k drugačnemu pristopu: k poslušanju telesa, zmernosti in postopnemu vračanju v ravnovesje.

Ta starodavna modrost danes znova pridobiva pozornost, saj nagovarja prav tisto, kar mnogim manjka:

• občutek stabilnosti,
• notranjega miru in
• povezanosti s sabo.

Kdo je bila sveta Hildegarda iz Bingna?

Sveta Hildegarda iz Bingna (1098–1179) je bila benediktinska opatinja, mistikinja, pisateljica, zeliščarka in zdravilka.

Njeno znanje ni temeljilo zgolj na knjigah, temveč na opazovanju narave in človeka ter na globokem notranjem uvidu.

V svojih delih je povezovala:

• prehrano,
• zelišča,
• začimbe,
• duševno stanje in
• življenjski slog.

Verjela je, da bolezen ne nastane naključno, temveč kot posledica neravnovesja – bodisi v telesu, bodisi v duhu.

Njeno razumevanje zdravja je presenetljivo sodobno: človek ni ločen od narave, temveč njen del.

Ko izgubimo stik s svojim naravnim ritmom, se to prej ali slej pokaže tudi na telesu.

Temeljno načelo hildegardine medicine: ravnovesje

Osrednji pojem hildegardine medicine je ravnovesje. Ne gre za popolnost ali stroga pravila, temveč za iskanje srednje poti:

• med aktivnostjo in počitkom,
• med hranljivo in lahko prehrano,
• med delom in umiritvijo.

Hildegarda je verjela, da ima telo prirojeno sposobnost samozdravljenja, če mu zagotovimo prave pogoje.

To pomeni:

• primerno prehrano,
• rednost obrokov,
• zmernost,
• podporo z naravnimi pripravki,ter
• notranji mir.

Zdravje ni nekaj, kar bi bilo ločeno od vsakdanjega življenja – je njegov neposreden odsev.

Prehrana po Hildegardi: hrana kot zdravilo

V Hildegardini medicini ima prehrana osrednjo vlogo. Hrana ni zgolj vir energije, temveč orodje za krepitev telesa in duha.

Posebno mesto ima pira, ki jo je Hildegarda imenovala »najboljše žito«.

Po njenem mnenju pira:

• krepi telo,
• podpira prebavo,
• daje jasnost mislim in
• ne obremenjuje organizma.

Poleg pire je veliko pozornosti namenila tudi zelenjavi, sadju, zmerni uporabi mesa ter pravilni pripravi hrane.

Pomembno ni le, kaj jemo, temveč tudi kako in kdaj.

Zakaj hildegardina medicina deluje tudi danes

Razlogi za obstoj in ponoven vzpon Hildegardinih receptov in nasvetov za zdravje tičijo v izredni učinkovitosti in holističnem pristopu.

Hildegardino zdravilstvo je vseobsegajoča medicina. Od znanstvene medicine se loči po načinu zdravljenja.

Njeno zdravilstvo dojemamo kot celovito zdravljenje telesa in duševnosti. Ne zdravi le simptomov, temveč poskuša najti vzrok bolezni in ga odstraniti, npr. s postom, dieto, zeliščnimi pripravki.

V njeni medicini se prepleta:

• tradicionalna kitajska medicina,
• arabska medicina,
• ajurveda,
• zajema fitoterapijo,
• zdravljenje s kamni in dragimi kovinami,
• zdravljenje s kopelmi.

Njene najljubše začimbe so vsekakor:

• galgant,
• ožepek,
• bertram,
• cimet,
• materina dušica,
• muškatni orešček,
• meta,
• klinčki in
• poper.

Drugače obravnava tudi živila. Ne opisuje vitaminov, rudnin, temveč notranjo učinkovitost rastline. Njeno subtilno energijo.

Hildegarda še posebej priporoča določena živila kot je pira, kostanj, koromač in kutine.

Za piro pravi, da je topla in mastna, daje tistemu, ki jo je, pravo meso in pravo kri, mu razvedri čute in razveseli dušo, da je dobra in blaga.

Za cimet pravi, da ima veliko moč. V človeku zmanjša škodljive in proizvaja dobre sokove.

Koromač človeka razvedri, povzroča ugodno toploto, prijetno znojenje in lepo barvo obraza ter poskrbi za dobro prebavo.

Kot vzrok bolezni navaja med drugim tudi:

• razvade,
• pregrehe,
• negativne duševne lastnosti (jeza, prepirljivost, ošabnost, zavist,…).

Torej je psihološki faktor pri nastajanju bolezni močno prisoten. Ne navaja stresa, temveč negativna čustva, reakcije, mišljenje.

Za čiščenje jeter in prebavne poti pa priporoča pitje  grenčic, saj z učinkovinami kot so:

• korenina angelike,
• encijan koren,
• kardamom,
• kurkuma,
• cimet,
• galgant,
• ingver,
• artičoka in
• pegasti badelj

Poskrbijo za spodbujanje:

• razstrupljanja jeter,
• žolča,
• čiščenje črevesja,
• zmanjšuje željo po uživanju sladke hrane,
• pomaga pri slabem zadahu iz želodca,
• pomaga urejati prebavo in še bi lahko naštevali.

Vloga zelišč in začimb

Hildegardina medicina sloni na bogatem znanju o zeliščih in začimbah. Te niso bile uporabljene naključno, temveč zelo premišljeno – glede na:

• letni čas,
• stanje telesa in
• potrebe posameznika.

Začimbe, kot so galgant, cimet, muškatni orešček in klinčki, so po Hildegardi grelne narave in pomagajo pri:

• prebavni šibkosti,
• utrujenosti,
• občutku mraza,
• pomanjkanju življenjske energije.

Zelišča pa so bila uporabljena za podporo organom, razstrupljanje in splošno krepitev telesa.

Čustva, duh in zdravje

Ena največjih posebnosti hildegardine medicine je razumevanje povezave med čustvi in telesom. Hildegarda je verjela, da dolgotrajna notranja neravnovesja – kot so jeza, žalost, strah ali pretirana skrb – sčasoma oslabijo telo.

Zato zdravje po njenem ni mogoče brez notranjega miru. Priporočala je: redno umirjanje,molk in tišino,stik z naravo,in življenje v skladu z lastnimi zmožnostmi.

Ta vidik hildegardine medicine je danes še posebej aktualen, saj se veliko težav začne prav na ravni kroničnega stresa.

Hildegardina medicina kot pot, ne kot bližnjica

Pomembno je razumeti, da Hildegardina medicina ni sistem hitrih rešitev. Je pot, ki zahteva potrpežljivost, opazovanje in spoštovanje lastnega ritma.

Prav v tem pa se skriva njena največja vrednost: uči nas, kako živeti bolj zavestno, zmerno in v stiku s sabo.